Boleče, razpokane in razdražene bradavice so pogost simptom v zgodnjih dneh dojenja. Razpokane bradavice pa so običajno znak, da se tvoj dojenček ne prijema pravilno. Ker se bo tvoj dojenček v prvih dneh in tednih pogosto hranil (pričakuj 8–12 hranjenj v 24 urah), bodo boleče bradavice vse hujše, dokler ne poiščeš strokovnega nasveta in vodenja. To je ključno, saj je bolečina bradavic eden od razlogov, zakaj nove mame nehajo dojiti prej, kot so nameravale.
Dojenje ne bi smelo boleti, in če boli, ti toplo priporočamo, da poiščeš vodenje pri mednarodno certificirani svetovalki za dojenje (IBCLC) bodisi prek porodnišnice, v kateri si rodila, prek zdravstvenega doma ali zasebno. Pomagata ti lahko tudi patronažna sestra in babica.
Kaj povzroča boleče bradavice?
Če se tvoj dojenček ne prijema dobro na dojko, boš to čutila. Čeprav nam podatki kažejo, da do 80 % mam doživi bolečino v zgodnjih dneh in tednih dojenja, bolečina hkrati pomeni, da tvoj dojenček ni pravilno prijet. Ko se tvoj dojenček nenehno hrani in ni dobro prijet (kar se imenuje tudi 'plitek' prijem), bodo tvoje bradavice naravno postale občutljive, boleče in lahko razpokajo, kar lahko vodi do krvavitve in okužbe. To lahko zaplete vsako hranjenje, saj boš ob bolečini napeta in kmalu boš imela odpor do dojenja.
Kdaj poiskati pomoč?
Takoj ko doživiš bolečino in se ta z vsakim hranjenjem stopnjuje, poišči pomoč. V zgodnjem poporodnem obdobju je to lahko zahtevno, že zato, ker si še vedno v intenzivni fazi okrevanja po porodu in verjetno trpiš za pomanjkanjem spanja. Vendar je odgovor na vsako težavo z dojenjem, vključno z bolečimi bradavicami in nepravilnim prijemom, svetovalka za dojenje. Strokovno je usposobljena in te lahko pouči, kako najbolje prijeti dojenčka ter kako premagovati nelagodje in preprečevati bolečino.
Kako se zdravijo razpokane ali krvaveče bradavice?
Na voljo je veliko informacij o tem, kako najbolje zdraviti boleče bradavice. Prav tako je na voljo preobilo mazil in krem, ki obljubljajo, da bodo odpravile težavo. Vendar svetovalke za dojenje na splošno svetujejo, da bradavice med hranjenjem ohranjaš suhe (vlaga ne dovoli celjenja) in da uporabiš najboljše antibakterijsko zdravilo, kar jih je: materino mleko. Idealno za bradavice skrbiš tako, da:
- Jih med hranjenjem ohranjaš suhe: če nosiš blazinice za dojke, jih redno menjaj, da se vlaga ne zadržuje ob koži. Še bolje, nekaj časa preživi brez zgornjega oblačila (zlasti če si v postelji in lahko hkrati uporabiš prijeten stik kože s kožo).
- Naneseš antibakterijsko tekočino: pri blagi poškodbi bradavice po vsakem hranjenju nanesi materino mleko in pusti, da se posuši na zraku, kar pomaga pri pomirjanju in celjenju. Pri hujših razpokah bo zagotovo pomagalo preprosto izpiranje s slano raztopino iz lekarne.
- Uporabiš zaščitni izdelek: silverette (znane tudi kot srebrni ščitki) so razmeroma nov izdelek, a večina svetovalk za dojenje prisega nanje. Niso poceni, a tvorijo pregrado med bradavico in nedrčkom, tako da med hranjenji ni trenja. Ker so iz srebra, ki je naravno antibakterijsko in protimikrobno, so odlična dolgoročna in trajnostna možnost, ki bradavico suši in ščiti, da se lahko celi. Če pa med hranjenji puščaš mleko (zelo verjetno), ne želiš, da bi mleko ostalo v silverette, saj to spodkopava sam namen zaščitne pregrade.
Kako je mogoče preprečiti težave z bradavicami?
Dober prijem! Mnoge mame verjamejo, da morajo dojenčka voditi k dojki, a če dobi priložnost, se bo tvoj dojenček (če je donošen in zdrav) prijel sam. Temu pravimo 'pristop, ki ga vodi dojenček' (baby-led attachment). Najbolje ga dosežeš, če si v napol ležečem položaju in se tvoj dojenček počuti zelo podprtega; roke imaš okoli dojenčka, da se počuti varno in ne 'odpade' od dojke.
Dober prijem pomeni, da je tvoj dojenček povezan s tvojo dojko na treh točkah stika:
- Lička: lička tvojega dojenčka so nežno, a čvrsto pritisnjena v dojko, tako da kolobarja (areole) ne vidiš.
- Nos: nos tvojega dojenčka je tesno ob dojki (dojenčki dihajo ob strani nosnice). Če te skrbi dojenčkovo dihanje med hranjenjem, bodi pozorna na dviganje in spuščanje njegovih prsi ter prisluhni tako zvokom dihanja kot požiranja.
- Brada: brada naj bo zarita v dojko. Brada in čeljust opravljata večino dela pri sesanju. Če dojenčkovo brado pritisneš ob njegovo telo, je nosnicam zagotovljen prostor od dojke.
Tvoj dojenček bo ostal povezan z dojko, če je podprt, zato poskrbi, da njegovo telo držiš tesno ob svojem.
Poravnava ust tvojega dojenčka nad bradavico mu omogoča, da nagonsko posrka bradavico v usta; z vsakim sesanjem bo tvoj dojenček bradavico posesal globlje v usta. Globlja ko je bradavica, udobnejši je prijem.
Pred dojenjem
Tvoje udobje je prednost in bo na koncu vplivalo tudi na udobje tvojega dojenčka. Pred dojenjem poskrbi, da si šla na stranišče, da se počutiš udobno in fizično podprto ter da imaš pri roki steklenico vode in prigrizek. Lahko pomaga, da nekajkrat zakrožiš z rameni navzdol in nekajkrat globoko vdihneš, da spustiš vsako očitno napetost.
Zelo pomembno je, da opazuješ svojega dojenčka in se odzivaš na njegove 'znake za hranjenje', saj je dojenčka veliko lažje prijeti, če ni izstradan in vznemirjen.
Znaki za hranjenje so razdeljeni v tri skupine (idealno je, da dojenčka prijmeš, ko začne kazati 'zgodnje' znake):
- Zgodnji znaki: odpiranje ust, obračanje glave v iskanju bradavice, oblizovanje ustnic in sesalni zvoki.
- Poznejši znaki: začne se zvijati, postaja glasnejši in daje roke v usta.
- Pozni znaki: jok, nemir in zvijanje.
Zapleti težav z bradavicami
Razpokane bradavice lahko hitro vodijo do mastitisa, ki je vnetje dojkinega tkiva. Pokaže se kot rdeča, vroča zatrdlina v dojki, spremljajo pa ga hudi gripi podobni simptomi (in občutek, da te je povozil tovornjak). Zgodnje zdravljenje je bistveno, zato se, če misliš, da se ti morda razvija mastitis, javi v urgentno ambulanto svoje lokalne bolnišnice ali takoj pokliči svojega osebnega zdravnika.
Vsebine na tej strani so zgolj informativne narave in ne nadomeščajo medicinskega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. ODPRTA ni zdravstvena ustanova. Pred odločitvami v zvezi s svojim zdravjem, nosečnostjo, porodom ali zdravjem otroka se vedno posvetuj s svojo babico, ginekologom ali zdravnikom.